Branko Drobnak: Start-up način življenja zahteva tudi moralno držo

Branko Drobnak je ime, ki ga v Sloveniji pozna vsak, ki se je srečal s start-up svetom ali podjetništvom na splošno. Tudi situacije, ki bi jih morda drugi smatrali za negativne, obrne v zmagovite.
Širši javnosti je morda najbolje poznan kot podjetnik, ki je v času krize zaradi propada borznoposredniške hiše Poteza ostal brez več milijonskega imperija. Vendar je tudi iz te poslovne in osebne krize izšel močnejši in boljši in se danes v prvi vrsti ukvarja s svetovanjem in usmerjanjem nadobudnih start-upov. Branko je namreč že leta 2007 ustanovil klub Poslovnih angelov Slovenije. Kot sam rad pove, je idejo za klub, ki bo združeval uspešne podjetnike, ki vlagajo v mlada podjetja, dobil med obiskom v Angliji. Tam je bilo v okviru konference, ki jo je obiskal, investiranih cca 2M €. Nad tem je bil tako navdušen, da je po vrnitvi v Slovenijo ustanovil Poslovne angele Slovenije.

Za današnje stanje slovenskega ekosistema ocenjuje, da je dobro, a bi lahko bilo boljše. Na eni strani imamo po zaslugi slovenskih ministrstev dobro razvito start-up okolje, ki je primerljivo z avstrijskim, le da pri nas ni starega kapitala. Zrelost ekosistema dokazujejo tudi dogodki kot je investicijska konferenca Next round, ki v Slovenijo privablja investitorje, ki imajo skupaj na voljo več kot 1 milijardo € sredstev. To vidi kot dokaz, da so v Sloveniji start-upi, ki znajo uspeti na trgu. 

Po drugi strani poudarja, da je pri nas premalo investitorjev pozne seed runde in prve VC runde. Opozarja, da Slovenija še zmeraj ni ugodila pobudi startup iniciative o uvedbi davčne olajšave v višini 200k € za investicije v start-upe, ki bi po njegovem mnenju zagotovila med 15 in 20M € mladega, zasebnega kapitala za investicije letno. S tem bi Slovenijo postavili ob bok državam, kot je Anglija, ki cveti tudi po zaslugi tega, da ima zelo stimulativno naravnan sistem za vlagatelje. Kljub temu potekata trenutno dve iniciativi za ustanovitev Slovenskih VC-jev, ki bi investirali med 500k in 1,5M €.  Ocenjuje še, da bi bilo za razvoj ekosistema dobro tudi, če bi imeli sklad, ki bi investiral v t.i. deep tech, torej v ideje, ki prihajajo iz raziskovalnega okolja kot, npr. univerze in inštituti. 

Branko pravi, da investitorji iščejo dobre start-upe. Le ti ponujajo realno rešitev za realen problem dovolj velikega števila ljudi, ki so za to pripravljeni plačati dovolj veliko ceno. Tudi sam sicer opaža, da se v start-up sceni pojavljajo nekateri mladi, ki razmišljajo le, kako dobiti denar v obliki investicije, ne da bi na trgu imeli pozitiven odziv. Takšni start-upi so narejeni zato, ker je to trenutno moderno in kul, a dolgoročno nimajo nikakršne možnosti za uspeh na trgu. 

Opozarja, da gre pri start-up podjetništvu za življenjski stil, ki zahteva predanost 24ur na dan in vključuje tudi moralno držo do investitorjev. To pomeni, da je včasih boljše zgodbo zaključiti s stečajem kot podaljševati neuspeh, ker je to pošteno tako do strank kot do investitorjev. Pove še, da se je ogromno podjetniških zgodb o uspehih tlakovalo z neuspehi, kjer je nekomu uspelo v drugo ali v tretje ali pa celo, ko se je pridružil neki že uveljavljeni ekipi. Poudarja, da se v tem procesu nič ne izgubi, saj tudi skozi vprašanja in neuspeh ostaja neka sled, ki je lahko pozitivna. Tudi ko je start-up v težavah, je pomembno, da komunicira z investitorjem, saj mu le ta lahko pomaga do rešitve. Včasih je dovolj, da opravi nekaj telefonskih klicev. V Ameriki investitorji spremljajo uspešnost start-upa tako, da preverjajo ali deluje v predvidenih časovnih in stroškovnih okvirih. To jim omogoča enostaven pregled prehajanja določenih faz v razvoju start-upa. Pri tem je pomembna dobra ekipa, ki bo težavam navkljub – s postopno adaptacijo – našla način, da naredi dober produkt. Z drugimi besedami, učiti je treba podjetnike, ne podjetij. Kot primer navede slovenski startup Double Recall, ki je v Ameriki zbral več kot 1 M€ milijona investicij, sodeloval v Y Combinatorju, vendar vseeeno ni našel strank za svoj produkt. Ekipa je na koncu razpadla, idejni vodje pa so uspeli v drugih projektih.

 

Pogosto se dogaja tudi, da mladi podjetniki ne razumejo razlike med dolžniškim in lastniškim kapitalom, kar povezuje z življenjem v socializmu. Start-upe je tako treba naučiti, da investitor pričakuje večkratnik svoje investicije. Zato praviloma vlaga samo v podjetja, ki bodo hitro rasla in ves čas povečevala prodajo, s tem pa jim bo naraščala tudi vrednost. Zaradi stroškov širjenja trga, je ta faza lahko povezana tudi z začetnimi izgubami v poslovanju, kot smo lahko videli pri Amazonu. Trenutno podobno zgodbo spremljamo pri podjetju Uber. Obstaja kar nekaj slovenskih startupov, npr. Mali Junaki, Mebius in DS Meritve, ki so svoj poslovni model naravnali na rast, s tem pa so zanimivi tudi za investitorje. Odločitev za investicijo je namreč povezana tudi s prevzemanjem odgovornosti za rast podjetja. Kot primer napačnega odnosa navede primer z začetka poti Poslovnih angelov, ko so investirali v podjetje, ki jih je o zaključku svoje poti, obvestilo kar s kartico za novo leto. Branko zato pravi, da mora v igri start-up imeti tudi lastno kožo, k investitorjem pa priti ob pravem času. Poslovni angeli načeloma investirajo na točki, ko ima podjetje že razvit MVP, dvoletno vizijo ter plan. Iz plana mora bit jasno razvidno koliko izdelkov bodo prodali, po kakšni ceni in katere distribucijske kanale bodo pri tem uporabili. Vse to je možno samo, če podjetje rešuje resničen problem, kot ga npr. Sleepy Bottle. 

Branko še pove, da so mu všeč starupi, ki prihajajo iz raziskovalno-razvojnega dela. Omeni izjemno zgodbo Kemijskega instituta iz katerega je izšel Mebius. Ta se na popolnoma nov loteva proizvodnje katalizatorjev za vodikove gorivne celice. Branko pravi, da bo naredil vse, da se bo ta zgodba monetizirala, saj bi se s tem znanjem in patentom Slovenija lahko postavila na zemljevid Evrope ali celo  sveta.

Zaključi z nasveti, ki jih po njegovem mnenju morajo upoštevati start-upi. Prvič, da naj podjetje rešuje resničen problem. Drugič, da življenje startu-pa in družine z majhnimi otroci ni združljivo, saj bo zmanjkalo časa ali za eno ali za drugo. Tretjič, da je za uspeh potrebna odlična ekipa. Še nazadnje, da je treba spremljati odziv trga. 

Posnetek pogovora si lahko ogledate na http://mikrobiz.net/video-vsebine. Ogled priporočamo vsem, ki tehtate odločitev za podjetniško pot ali pa vas zanima kako razmišljajo investitorji. 

IMG_5963

CAB EXPO dogodek v Benetkah

V sredo, 11. septembra 2019 se je na Univerzi Ca’Foscari v Benetkah odvil CAB EXPO, zaključni dogodek čezmejnega projekta CAB – Cross border Acceleration Bridge (Interreg Italija-Slovenija), ki je bil osredotočen na program za pospeševanje poslovanja ter na zagonske in inovacijske ekosisteme. Cilj programa za pospeševanje je bil, da  z izvirnim čezmejnim pristopom podjetja na čezmejnem območju postanejo bolj konkurenčna na mednarodnih trgih. Vodilni partner projekta je Friuli Innovazione, v konzorciju pa so še ABC Accelerator, Univerza v Trstu, Univerza Ca’Foscari, Univerza na Primorskem, Gospodarska zbornica Slovenije, Gruppo Euris Srl in Smart Com d.o.o.. Enodnevnega dogodka, namenjenega podjetnikom in managerjem, se je udeležilo več kot 100 udeležencev.

Mednarodni start-upi in inovativni SMEji so v okviru programa za pospeševanje CAB  več mesecev razvijali svoje izdelke in storitve ter iskali inovativne načine vstopa na nove trge. Na dogodku CAB EXPO so imeli priložnost predstaviti svoje dosežke in inovativne poslovne ideje. Udeleženci dogodka so kot najboljšo poslovno idejo izbrali aplikacijo za upravljanje vrtov Tomappo, Bojana in Tilna Blažica, ki sta tako osvojila CAB Innovation Award.

Z dogodkom CAB EXPO v Benetkah se aktivnosti projekta počasi zaključujejo, a se bo njegova zapuščina, pospeševanje razvoja podjetij z obeh strani meje, s pomočjo nadaljnjega sodelovanja med partnerji projekta, nadaljevala še dolgo po njegovem zaključku.

Dogodek: CAB EXPO

KDAJ Add to Calendar

sreda, 11 september 2019

09:30 – 18:30 CEST

 

KJE View Map

Benetke

Aula Magna Guido Cazzavillan Università Ca’ Foscari

873 Cannareggio – 30121 Venezia – Italy

 

CAB EXPO je mednarodni dogodek o pospeševanju poslovanja in …Preberi več

Nesmrtnost podatkov v DNK s TetrisBiom

TetrisBio se je začel kot projekt v podjetju BioSistemika, ki razvija programsko opremo za laboratorije. Poleg tega ima BioSistemika tudi elektronski laboratorijski dnevnik – SciNote in druge projekte, ki so usmerjeni v raziskave in razvoj. TetrisBio je eden izmed njih, ki se osredotoča na šifriranje podatkov v DNK.

»S tem področjem sem se ukvarjal v svoji magistrski nalogi, tako da je bil prehod v vodenje projekta naravni razvoj, saj imam veliko znanja o tematiki, hkrati pa ima ta celotna ideja velik potencial, zato smo se odločili, da jo bomo predstavili kot svoje podjetje,« je Žan Pirc povedal na začetku 20 INNOtalka, ki ga je 19. julija gostil ABC Accelerator. 

TetrisBio še ni ustanovljen kot start-up, vendar se na področju raziskovanja in podjetništva udejstvuje že približno 10 mesecev. Glavni cilj njihovega projekta je po besedah Pirca shranjevanje digitalnih podatkov v DNK. 

Da bi to storili, uporabljajo že razvito tehnologijo, a jo s pomočjo novo-razvitih algoritmov uporabljajo na finančno vzdržen način.


FOTO: Siniša Kanižaj

Da bi to dosegli, pri projektu sodeluje veliko ljudi z interdisciplinarnimi znanji, kot sta teorija računalništva in biologija. Vsi člani tudi dobro poznajo teorijo podatkov, kar je predpogoj za to, za uspešnost tega projekta. Na eni strani projekt, kot je njihov, potrebuje visoko usposobljene znanstvenike, ki ga konceptualizirajo, hkrati pa tudi ljudi, ki imajo podjetniške sposobnosti, da bi svoj izdelek približali množici. 

Pirc in njegova ekipa želijo shraniti arhivske podatke v DNK do katerih ne dostopamo pogosto in ki niso nujno predvideni za osebno uporabo: »Naš projekt deluje kot arhivski medij, ki bi ga večja podjetja uporabiljala za varnostno kopiranje. Še bolj zanimiv dejavnik pa je, da ko nekdo zapiše podatek v DNK, bi tam lahko ostal nekaj milijonov let, kar je nepredstavljivo število v primerjavi z današnjim standardom 30 let« 

Druga prednost postopka je, da shranjeni podatki fizično ne zasedejo skoraj nič prostora. 

Pirc pravi: »Če DNK pripelješ do teoretične meje bi verjetno lahko shranil internet, nekajkrat večji od današnjega, v skodelico vode.« 

Na vprašanje porabe energije je Pirc pripomnil, da se po šifriranju podatkov v DNK za njihovo vzdrževanje ne porabi nič energije. Poleg tega obstaja zelo majhna verjetnost, da bodo podatki, razen v nekaterih izjemah, kot je specifična radioaktivnost, v fizični nevarnosti. Razlog za to je preprost – podatki znotraj DNK zavzamejo zelo malo prostora in ga posledično zlahka dodatno zaščitimo pred okoljem.

 


FOTO: Siniša Kanižaj

Na tej točki je Pirc dodal, da je za razumevanje njegovega projekta treba upoštevati, da raziskuje DNK kot kemijsko spojino in ne biološko. 

»S shranjevanjem podatkov na DNK izven živih bitij preprečimo izgubo podatkov.« 

Dodal je še, da je bil »eden največjih prebojev dosežen, ko so zgodnji raziskovalci področja zaradi nestabilnosti prenehali shranjevati podatke v živi celici«. 

Čeprav je področje zelo zapleteno in specifično, njihov projekt ni brez konkurence. V preteklih dveh letih so se rodili številni projekti, katerih cilj je optimizirati gostoto podatkov in njihovo idealno kodiranje v DNK. 

Vendar se ti številni projekti ne lotevajo vprašanja, kako zmanjšati stroške postopka. Želijo razviti vse naenkrat, zlasti tehnologijo tiskanja DNK, ki je trenutno zelo draga. 

Pirc je komentiral to izjavo, rekoč: »Po drugi strani naš koncept upošteva visoke cene tiskanja DNK in nenehno delamo na tem, da bi bila tehnologija stroškovno učinkovitejša.« 

Ko bodo dosegli cilj, da bo postopek bistveno cenejši, nameravajo svoj izdelek ponuditi velikim korporacijam. Slednje morajo po navadi arhivirati ogromno količino podatkov in vedno jih skrbi, kaj se bo zgodilo, če bo kaj narobe z infrastrukturo. Čeprav bo morda za to potrebnih več stopenj razvoja, Pirc samozavestno dodaja, »da se lahko na koncu dneva izkaže, da je njihova tehnologijaučinkovita in stroškovno smiselna za shranjevanje podatkov v DNK«.

 

FOTO: Siniša Kanižaj

cab

CAB NEWSLETTER | June 2019

Delavnica za start-upe in MSP-je

Friuli Innovazione, vodilni partner v projektu CAB, je 2. aprila 2019 organiziral delavnico za start-upe in MSP-je, ki sodelujejo v programu. Med delavnicama je potekala tudi novinarska konferenca, na kateri so bili predstavljeni trenutni rezultati projekta in pogled v prihodnost, predstavila pa so se tudi podjetja. Sodelujoči podjetniki iz Italije in Slovenije so na eni strani iskali načine, kako se predstaviti oz. povedati svojo zgodbo ter na drugi strani kako pomembno je, da razumejo svoje kupce oz. trg, še posebno v primeru, ko delujejo na tujem trgu. Približati se kupcem je za prodajo določenega izdelka zelo velik uspeh. Razlike na tujem trgu pa predstavljajo še toliko večji izziv, kar je tudi eden izmed ciljev projekta CAB, da nauči vključene podjetnike te razlike premostiti.

Povezava do videa: https://www.youtube.com/watch?v=dxC14TgwuZ4&list=PLq0ulTfYBWvJLw2dOkEC0bogZpcjl6Q9l&index=3&t=18s

Workshop per startup e PMI

Il 2 aprile 2019 Friuli Innovazione, partner capofila del progetto CAB, ha organizzato un workshop per le startup e PMI coinvolte nel programma sperimentale di accelerazione. Nella stessa giornata del workshop è stata organizzata una conferenza stampa dove sono stati presentati i risultati raggiunti, le aziende partecipanti e le loro prospettive future. Durante il workshop gli imprenditori, provieniti sia dalla Slovenia che dall’Italia, non solo hanno riflettuto su come raccontare le loro storie, ma hanno anche imparato quanto sia importante capire i loro clienti, ovvero il mercato a cui ci si indirizza, specialmente quando si opera nei mercati esteri. Per vendere un prodotto bisogna avvicinarsi ai clienti, ma le differenze tra i diversi mercati rappresentano un sfida ardua. Perciò, uno degli obiettivi del progetto CAB è aiutare gli imprenditori a capire e affrontare queste differenze.

 Guarda il video: https://www.youtube.com/watch?v=dxC14TgwuZ4&list=PLq0ulTfYBWvJLw2dOkEC0bogZpcjl6Q9l&index=3&t=18s

Od ideje do prototipa

Vodilni partner projekta CAB, Friuli Innovazione, je organiziral tudi delavnico »Fast Prototyping – od ideje do prototipa v manj kot dveh dneh.« Delavnico so vodili strokovnjaki slovenskega podjetja Pina, ki imajo veliko izkušenj na področju neformalnega izobraževanja in uporabljajo metodo »Design Thinking« ter delujejo v več kot 30 državah. Udeležena podjetja in start-upi so spoznavali elemente, ki so pomembni pri zasnovi izdelkov. Vizualizacija spodbuja pogled v prihodnost, empatija pa pomaga razumeti, kaj drugi, v tem primeru kupci in trg, dejansko potrebujejo in skladno s tem tudi načrtujejo smiselne izdelke.

Povezava do videa: https://www.youtube.com/watch?v=fZaTkf1_t38&list=PLq0ulTfYBWvJLw2dOkEC0bogZpcjl6Q9l&index=1 

Dall'idea al prototipo

Friuli Innovazione, partner capofila del progetto CAB, ha organizzato un workshop intitolato “Fast Prototyping. Dall’idea al prototipo in meno di due giorni”. Il workshop è stato condotto dagli esperti sloveni di PiNA, attivi in oltre 30 paesi nel mondo con esperienze avanzate nel campo dell’apprendimento non formale basato sul metodo chiamato Design Thinking. Le PMI e le startup beneficiarie del percorso sperimentale CAB hanno acquisito conoscenze sugli elementi importanti nella progettazione di prodotti. La visualizzazione rafforza la capacità di guardare al futuro, mentre l’empatia ci aiuta a capire di cosa necessitano i clienti e il mercato. Questo ci permette di progettare i nostri prodotti in maniera efficace.

Guarda il video https://www.youtube.com/watch?v=fZaTkf1_t38&list=PLq0ulTfYBWvJLw2dOkEC0bogZpcjl6Q9l&index=1 

CAB expo day

Septembra 2019 bo v Benetkah potekal »CAB expo day«, kjer bodo vsa sodelujoča podjetja v projektu CAB – tako zreli MSP kot startupi – predstavila svoje rezultate javnostim in investitorjem.

Podrobnejše informacije bodo v kratkem na razpolago na spletni strani projekta CAB https://www.ita-slo.eu/it/cab

 

CAB Expo Day

A settembre verrà organizzato a Venezia il “CAB Expo Day” dove tutte le imprese che hanno partecipato al programma di accelerazione transfrontaliero sperimentale CAB – sia startup che PMI mature – presenteranno i loro risultati al pubblico e gli investitori.

Maggiori informazioni saranno disponibili a breve sul sito del progetto CAB https://www.ita-slo.eu/it/cab.

Pospeševalni program za zagonska podjetja in MSP

Prvi del pospeševalnega programa (3 meseci) za zagonska podjetja je potekal v Sloveniji, tekom katerega so udeleženci programa sodelovali na različnih intenzivnih usposabljanjih (CAB Bootcamp) in predstavitvenem dnevu (Demo Day). V drugi izvedbi programa mednarodnega pospeševanja smo k sodelovanju povabili MSP podjetja, ki so potrebovala znanje za premostitev kulturnih razlik in vstop na nov trg. 

CAB-5469748948

Programma di accelerazione per startup e PMI

La prima fase del programma di accelerazione CAB (3 mesi) per le startup si è svolta in Slovenia e ha proposto alle imprese coinvolte di partecipare a corsi di formazione intensivi (CAB Bootcamp) e all’evento di presentazione con gli investitori (Demo Day). Mentre le startup proseguono con la seconda fase di go-to-market in Italia con il supporto di Friuli Innovazione e Università Cà Foscari è stata avviata anche la seconda edizione del programma di accelerazione transfrontaliero, dedicata alle PMI che necessitano di conoscenze specifiche per affrontare le differenze culturali per entrare in nuovi mercati. 

Festival inovativnosti in podjetništva - FestINNO 2019

V torek, 14. maja 2019 je bil Koper ponovno podjetniško obarvan s tradicionalnim podjetniškim festivalom FestINNO. Gostje so obravnavali sodobne teme in izzive povezane s podjetništvom: 3D-tiskanje, intelektualna lastnina, blagovne znamke, poslovni modeli, socialno in trajnostno podjetništvo, pravni vidiki in pasti spletnih strani, ustvarjalnost, virtualna in obogatena resničnost, internacionalizacija poslovanja in še mnogo več. 
Utrinke z dogajanja si lahko ogledate na http://www.fm-kp.si/novice/foto_festinno_2019. 

Festival dell’innovazione e dell'imprenditorialità FestINNO 2019

Martedì 14 maggio 2019, si è svolto per la decima volta a Capodistria il tradizionale evento sull’imprenditorialità FestINNO organizzato dalla Facoltà di Management dell’Università del Litorale in collaborazione coi partner del progetto NUVOLAK2, provenienti dalla Slovenia e dall’Italia. Gli ospiti hanno affrontato temi di attualità e sfide legate all’imprenditorialità, come la stampa 3D, la proprietà intellettuale, i marchi, i modelli di business, l’imprenditorialità sociale e sostenibile, gli aspetti giuridici, i rischi legati al web, la creatività, la realtà virtuale e quella aumentata, l’internazionalizzazione del commercio e tanto altro ancora. Le foto dell’evento sono disponibili al link http://www.fm-kp.si/novice/foto_festinno_2019.