FestINNO 2018: Tudi največje inovacije se lahko rodijo iz želje po spreminjanju sveta

 

Ni zanemarljiv podatek, da je v Evropi 20 % potrošnikov pripravljenih plačati več tistim podjetjem, ki so družbena odgovorna. Nekatera iz tega poslanstva že zrastejo, druga iz takšnih ali drugačnih razlogov to postanejo. V družbi so odprta številna problematična področja, ki jih lahko ob tem naslovijo. »Na družbene probleme lahko podjetja odgovarjajo z inovativnimi rešitvami, zlasti družbenimi inovacijami,« je bilo slišati na delavnici o socialnem podjetništvu na letošnjem festivalu inovacij festINNO v Kopru, ki jo je vodil dr. Bojan Mevlja, predavatelj na področju managementa na Fakulteti za management Univerze na Primorskem in direktor Središča Rotunda v Kopru, ki ima med drugim izkušnje v ustanavljanju in mentoriranju socialnih podjetij.

 

»Negotovost je nekaj običajnega danes in vprašanje je, ali smo pripravljeni na spremembe v svetu,« je uvodoma dejal dr. Bojan Mevlja na delavnici o socialnem podjetništvu, ki je v sklopu festINNA 2018 potekala včeraj na Fakulteti za management v Kopru. Kot je bilo njegovo glavno sporočilo, so socialni podjetniki tisti, ki se trudijo narediti te spremembe kar najbolj pozitivne in jih obrniti v prid ne le sebi, temveč zlasti širši družbi.

 

Spoznaj potrebe in spreminjal boš svet

 

Kot je dejal Mevlja, socialni podjetniki na prvo mesto postavljajo druge, in bodo vztrajali, dokler ne bodo naredili revolucije v neki industriji, ki bo pripomogla k prosperiranju vseh ljudi na svetu. Ko iščejo način, kako narediti pozitivno spremembo v svetu, pa morajo najprej spoznati potrebe drugih. »Zadovoljuj potrebe, rešuj probleme in spreminjal boš svet,« je bistvo socialnega podjetništva povzel Mevlja in dodal, da je cilj socialnega podjetništva aktivacija lokalnih virov in potencialov ter skrb in zaposlovanje ranljivih skupin, kot so starejši delavci, iskalci prve zaposlitve, bivši kaznjenci, osebe s posebnimi potrebami in drugi.

 

»Poleg tega pa socialno podjetništvo temeji na inovativnosti: na družbene probleme odgovarja z inovativnimi rešitvami, zlasti družbenimi inovacijami, saj te uvajajo nove pristope k zadovoljevanju potreb lokalne skupnosti,« je dejal Mevlja.

 

Se pa socialno podjetništvo razlikuje od tradicionalnega, predvsem v tem, da prej kot k dobičku stremi k razširiti svoje poslanstvo, pove Mevlja: »Poglejte na primer Elona Muska: zanj sicer ne moremo reči, da je socialni podjetnik, a razvoj Tesle in ustanovitev njegovega podjetja, ki pošilja rakete v vesolje, temelji na ideji spreminjanja sveta skozi razvoj inovativnih rešitev. Dobiček seveda prihaja ‒ v večji ali manjši meri, a posledica njegovega poslanstva.«

 

Priložnosti za družbene inovacije ne manjka

 

»Na evropski ravni je 20 % potrošnikov pripravljenih plačati več tistim podjetjem, ki so družbeno odgovorna. Po raziskavah OECD-ja o največjih potencialih svetovnih trgov pa se kažejo številna področja, ki jih lahko socialno podjetništvo nagovarja z bodisi inovativnimi stanovanjskimi rešitvami (problem mladih brez stanovanj na primer v Avstriji, Švici in Nemčiji rešujejo s stanovanjskimi kooperativami), rešitvami za problem čiste vode, mikro financ in podobnimi. V Sloveniji smo pred leti sprejeli zakon, ki je podlaga za ustanavljanje teh podjetij, in predvideva, da je lahko socialno podjetje bodisi usmerjeno v taka področja (socialna in pravična trgovina, socialni turizem, varrstvo, ohranjanje narave, varstvo okolja in zaščita živali ipd.) ali pa je ustanovljeno z namenom zaposlovanja ranljivih skupin,« je nanizal Mevlja.


»Nihče na svetu si ne želi stradajočih otrok, ali neustreznih higienskih razmer v deželah tretjega sveta, ali vojne in konfliktov. In vendar so še vedno prisotne. Torej, kako je mogoče, čeprav so vsi proti tem stvarem, da ti problemi še naprej obstajajo,« je s citatom Raya Suareza publiko spodbudil v razmišljanje Mevlja.


 

           

PHOTO: Siniša Kanižaj / ABC Accelerator

 

Da nam družbeni problemi odpirajo širok prostor za inovativne rešitve in iznajdljivost, je Mevlja ponazoril z številnimi primeri dobrih praks v našem neposrednem okolju. Med drugim je omenil slovensko socialno podjetje Bolje, katerega ustanovitelj je društvo Ozara in ki je poleg tega, da odvaža in predeluje organske odpadke, edino podjetje, ki iz odpadnega olja izdeluje naravi prijazne dišeče sveče. »S tem produktom pa so našli najbolj ekološki način za reciklažo odpadnega jedilnega olja,« je dodal Mevlja in kot še en zgleden primer predstavil Invalidsko podjetje Jazon, ki zbira celulozni papir iz štirih lokacij po Sloveniji ter ga predela za izdelavo visokokakovostne celulozne izolacije. In še bi lahko naštevali, tako Mevlja: »Društvo Ekologi brez meja ljudi spodbuja k uporabi recikliranih kozarcev in ponuja storitev pranja in najema posode za večkratno uporabo. Tovarna dela ‒ Zadruga Dobrote zbira, sortira in predeluje tekstilne odpadke v bombažne krpe za industrijo. Centri ponovne uporabe v Sloveniji pa so tudi dober primer, kako lahko iz odpadkov ustvarimo in tržimo nekaj uporabnega.«

 

Tudi v slovenskem turizmu se najde primere socialnega podjetništva, je spomnil Mevlja »Turistična agencija IstraTerra povezuje lokalne ponudnike in gostom zagotavlja varen nakup turističnih produktov, skozi katere lahko doživijo pristno in aktivno spoznavanje Istre, pa ekološki pridelovalci slovenske Istre, ki so se združili zadrugo, preko katere enostavneje znamčijo in prodajajo svoje produkte. Eko kmetija Brinjevka iz osrčja Krasa ponuja ekološke zabojčke, ki jih tudi dostavljajo na dom, socialni podjetnik Filip Matjaž pa v svoji Oštariji Portorož zaposluje ranljive socialne skupine.« Vsi ti primeri dokazujejo, da »vendarle obstajajo ljudje, ki so spreminjali svet in ga še spreminjajo,« je dejal Mevlja.