KAKO SE LOTITI BRANDINGA?

V nasprotju s pričakovanji mnogih, branding presega oblikovanje celostne grafične podobe, simpatičnega loga in navdihujočega slogana. Temelji predvsem na občutku, ki ga želite poustvariti pri svojem ciljnem občinstvu, ter pomenu vaše znamke zanje.

Pri snovanju uspešnega brandinga se mora vsako podjetje natančno posvetiti premisleku o svojih produktih, njihovi filozofiji, lastnostih idealnega uporabnika ter predvsem vrednotam in idealom, ki jih želi posredovati širšemu občinstvu. Dobro razumevanje svojih uporabnikov vam bo omogočilo oblikovanje jasnega brandinga ter marketinških aktivnosti. Pri tem vam bo v pomoč priročen diagram, poimenovan ‘empathy target audience map’.

 

Osnovne informacije o svojih strankah verjetno poznate (GENERAL) – starost, spol, bivališče, izobrazba, delovno mesto ter prihodek. Ker pa je za resnično poznavanje strank te informacije treba nadgraditi, se je v naslednjem koraku smiselno vprašati (THINK/FEEL), česa si vaše stranke želijo, k čemu stremijo ter kako razmišljajo. Svoje poznavanje boste nadgradili z nadaljnjo uporabo diagrama (SEE) – premislite o delu, ki ga opravljajo vaše stranke, ter o okolju, v katerem bivajo. Morda se velja posvetiti tudi temam, ki se na prvi pogled zdijo nerelevantne, kot je razmislek o čtivu, ki ga vaše stranke prebirajo. V naslednjem koraku (SAY/DO) se posvetite strankinim stališčem, temam vsakodnevnih pogovorov ter prostočasnim aktivnostim. Analizo zaokrožite s premislekom (HEAR) o vplivih, ki jim je stranka izpostavljena – čigavo mnenje šteje, kako sprejemajo odločitve ter kako uporabljajo medije. Zgornji diagram naj služi kot osnova za razmislek, seveda pa je dobrodošlo, da analizo nadgradite z inovativnimi pristopi, ki bodo omogočili natančno razumevanje vašega ciljnega občinstva. Načrt zaključite s povzetkom pozitivnih in negativnih vidikov vsakdanjika vaše stranke.

Spremenite vizijo v misijo in obratno

Vizijo podjetja skušajte oblikovati v en stavek, ki bo povzel glavne cilje delovanja vašega podjetja ter navdihnil stranko, da stopi v stik z vami. Misija dopolnjuje vizijo z jasnim načrtom, kako boste cilje dosegli, hkrati pa vam omogoča jasno določitev prioritet. Medtem ko naj bi vizija podjetja skozi leta delovanja ostajala ista, pa naj bi se vizija ves čas razvijala skupaj z rastjo vašega podjetja. V procesu brandinga posvetite čas oblikovanju jasne, navdihujoče vizije, ki kar najbolj targetira vaše ciljno občinstvo in zajema samo bistvo vaše znamke.

Fokus podjetja, vaše upe in želje za prihodnost vam bo uspelo zvesti v učinkovito sporočilo za vašo skupnost tudi na osnovi odgovorov na naslednja vprašanja:

  • Kaj počnete?
  • V čem se razlikujete od ostalih?
  • Kako se boste lotili doseganja ciljev?
  • Kateri so vaši cilji?
  • Kakšni so vaši nameni?
  • Katere so vaše vrednote?

Želite izvedeti več? Obiščite: https://modelfa.com/2019/06/22/beyond-a-logo-creating-a-brand-that-resonates/

Innotalks: Nagrajene ideje v start-up svetu

Z nami se je 19.12.2019, v okviru ABC-jevega Dneva odprtih vrat Mingle&Jingle, pogovarjala Veronika Rožmanc, dobitnica priznanja za naj mladinski start up 2019.
To je bil že 23. zaporedni Innotalks, pogovarjali pa smo se o zmagah in nagradah v start-up svetu. Veronikina zmagovalna ideja je otroški šotor Oli, ki je bil hkrati nagrajen tudi za naj globalno odgovorno idejo. Z mentorstvom jo podpira tudi eno najvplivnejših proizvodnih podjetij pri nas: Plastika Skaza.

“Nagrade naredijo največji preboj v naši glavi” saj nam dajo potrditev da smo na pravi poti, pravi Veronika, prejemnica številnih nagrad za razvoj otroškega štora Oli. Želela je, da ima šotor ime, ki si ga ljudje enostavno zapomnijo, ga znajo izgovoriti tudi otroci, in ne vsebuje sičnikov in šumnikov, zato ga lahko izgovorijo tudi v tujini. Tudi to nakazuje na Veronikino željo, da bi produkt postal globalno uspešen. 

Ideja za šotor se je začela kot zaključna naloga v srednji šoli. Kar nekaj časa po tem je šotor čakal na vrhu Veronikine omare, s katere sta se, kot pravi sama, spogledovala kar nekaj časa. Stvari so se premaknile naprej zaradi posebne kombinacije dolgčasa in priložnosti. Ta se ji je ponudila preko Ustvarjalnika, ki ga je našla čisto sučajno. Z mentorstvom, ki ga ji je Ustvarjalnik nudil, je razvojno fazo šotora uspela zaključiti.  Gre za multifunkcionalen šotor, v katerem otrok najde svoje zatočišče, spodbuja otroško domišljijo hkrati pa s svojo obliko paše v praktično katerokoli okolje. Po notranjih stenah se da risati, ima skrite žepe za otrokove osebne reči, brez ogrodja pa služi tudi kot spalna vreča.


FOTO: Katja Kodba/ABC Accelerator

Na tej poti je bilo narejenih že kar nekaj verzij in poskusov, a Veronika pravi, da sedanja verzija morda še ni zadnja. Veronikina originalna ideja je namreč vsebovala tudi funkcijo fotelja, kjer bi se šotor obrnil naokrog in bi se v njem dalo tudi sedeti. Trenutno zaradi konstrukcije to še ni mogoče. Poleg tega si Veronika želi, da bi bil šotor v celoti ekološko razgradljiv. Trenutno je ogrodje še plastično, saj bi les dodatno povečal stroške izdelave, s tem pa tudi prodajno ceno, pa tudi vzdrževanje bi bilo precej bolj zahtevno. Vsekakor pa Oli zasleduje originalno idejo, da igrača raste skupaj z otrokom, ki se je zato ne naveliča in je ne zavrže. Glede na hitrost sedanjega sveta bi kot zatočišče lahko služil tudi odraslim. Temu je hudomušno prikimal tudi predsednik Borut Pahor, ko je Veroniki izročil nagrado za naj mladinski start-up, ki bi si šotor želel imeti v pisarni, da bi se lahko za trenutek skril pred svojimi dnevnimi obveznostmi. 

FOTO: Katja Kodba/ABC Accelerator

Odraslim je šotor trenutno namenjen posredno, saj je v nasprotju z večino otroških igrač zasnovan kot moderen kos pohištva. Veronika pravi, da je za uspeh neke ideje poleg priložnosti pomembna tudi osebnost in sicer, znati moraš sprejemati kritike in se nanje odzivati. Na raznih projektih in start-up vikendih pa mentorira tudi sama, saj si želi tudi druge vzpodbuditi, da verjamejo vase in naredijo prve korake v podjetništvu.

 

FOTO: Katja Kodba/ABC Accelerator

Celoten pogovor si lahko ogledate tukaj: https://www.facebook.com/INNOshare/videos/1287772488089831/

 

Na Next Round zbrani najboljši investitorji v regiji

Na investicijski konferenci Next Round v hotelu Mons v Ljubljani so 12. novembra 2019 ugledni tuji in domači zasebni investitorji spoznavali najboljše slovenske startupe, ki potrebujejo za svoj razvoj novo rundo kapitala – od tu tudi ime konference

Slovenski podjetniški sklad (SPS), najpomembnejši vlagatelj v startupe v začetnih fazah v Sloveniji, želi podjetjem čim bolj pomagati tudi pri pridobivanju naslednjih investicij. Zato sklad vlaga v razvoj produktov in storitev, dodeljuje posojila za njihovo lansiranje na trgu oziroma za začetek prodaje ter širitev posla, želi pa tudi, da bi njegova portfeljska podjetja čim prej prišla do zasebnih investitorjev. S pomočjo ABC Acceleratorja, Tehnološkega parka Ljubljana, Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja in Poslovnih angelov Slovenije so organizirali investicijsko konferenco Next Round, na kateri so podjetja pridobivala znanje o pogojih za pridobivanje investicij. 

Ali bi bilo bolje, da Slovenija milijardo nameni vam podjetnikom namesto za gradnjo drugega tira?” s temi besedami je zbrane nagovoril Aleš Cantarutti, državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Odgovor na to vprašanje prepuščamo presoji bralca, dejstvo pa je, da je konferenca v Slovenijo pripeljala več kot 60 investitorjev, ki so – vsaj teoretično – tega zmožni.

Poleg tega se je v 8 panelih predstavilo več kot 35 govornikov, med katerimi velja posebej izpostaviti Christopherja Coomesa, strokovnjaka s področja robotike iz Googla, Petra Globokarja, dolgoletnega investicijskega bankirja in tehnološkega vlagatelja, Pekka Mäkija iz avstrijskega 3TS Capital Partners, enega od vodilnih evropskih VC podjetij, ki vlaga v tehnološka podjetja, ter mnoge druge.

Konference so se udeležili predstavniki skladov z več kot milijardo evrov kapitala za investicije v zagonska podjetja. Med njimi so tudi takšni, ki so že vložili v slovenska podjetja in vedo, da imamo kakovostna podjetja, zato lahko upajo na naslednji »unicorn«. Konference so se udeležili vsi večji skadi npr. SpeedInvest, Fil Rouge Capital, Credo, AlpVent, Launchub, 3TS, Capital300 idr. 

Osrednja pozornost konference je bila usmerjena v srečanja in povezovaja med investitorji in start-upi. V ta namen so organizatorji izdelali katalog 41 najboljših slovenskih startupov, direktno povezovanje startupov z investitorji (in obratno) pa je omogočala tudi uporaba platforme DealRoom. Po zaslugi konference se je tako odvilo več kot 300 1 – na – 1 sestankov. Organizatorji se nadejajo, da bo neposreden rezultat konference – poleg spoznavanja investitorjev s slovenskim start-up ekosistemom – tudi med 4-5 neposrednih naložb v slovenske start-upe.

Branko Drobnak: Start-up način življenja zahteva tudi moralno držo

Branko Drobnak je ime, ki ga v Sloveniji pozna vsak, ki se je srečal s start-up svetom ali podjetništvom na splošno. Tudi situacije, ki bi jih morda drugi smatrali za negativne, obrne v zmagovite.
Širši javnosti je morda najbolje poznan kot podjetnik, ki je v času krize zaradi propada borznoposredniške hiše Poteza ostal brez več milijonskega imperija. Vendar je tudi iz te poslovne in osebne krize izšel močnejši in boljši in se danes v prvi vrsti ukvarja s svetovanjem in usmerjanjem nadobudnih start-upov. Branko je namreč že leta 2007 ustanovil klub Poslovnih angelov Slovenije. Kot sam rad pove, je idejo za klub, ki bo združeval uspešne podjetnike, ki vlagajo v mlada podjetja, dobil med obiskom v Angliji. Tam je bilo v okviru konference, ki jo je obiskal, investiranih cca 2M €. Nad tem je bil tako navdušen, da je po vrnitvi v Slovenijo ustanovil Poslovne angele Slovenije.

Za današnje stanje slovenskega ekosistema ocenjuje, da je dobro, a bi lahko bilo boljše. Na eni strani imamo po zaslugi slovenskih ministrstev dobro razvito start-up okolje, ki je primerljivo z avstrijskim, le da pri nas ni starega kapitala. Zrelost ekosistema dokazujejo tudi dogodki kot je investicijska konferenca Next round, ki v Slovenijo privablja investitorje, ki imajo skupaj na voljo več kot 1 milijardo € sredstev. To vidi kot dokaz, da so v Sloveniji start-upi, ki znajo uspeti na trgu. 

Po drugi strani poudarja, da je pri nas premalo investitorjev pozne seed runde in prve VC runde. Opozarja, da Slovenija še zmeraj ni ugodila pobudi startup iniciative o uvedbi davčne olajšave v višini 200k € za investicije v start-upe, ki bi po njegovem mnenju zagotovila med 15 in 20M € mladega, zasebnega kapitala za investicije letno. S tem bi Slovenijo postavili ob bok državam, kot je Anglija, ki cveti tudi po zaslugi tega, da ima zelo stimulativno naravnan sistem za vlagatelje. Kljub temu potekata trenutno dve iniciativi za ustanovitev Slovenskih VC-jev, ki bi investirali med 500k in 1,5M €.  Ocenjuje še, da bi bilo za razvoj ekosistema dobro tudi, če bi imeli sklad, ki bi investiral v t.i. deep tech, torej v ideje, ki prihajajo iz raziskovalnega okolja kot, npr. univerze in inštituti. 

Branko pravi, da investitorji iščejo dobre start-upe. Le ti ponujajo realno rešitev za realen problem dovolj velikega števila ljudi, ki so za to pripravljeni plačati dovolj veliko ceno. Tudi sam sicer opaža, da se v start-up sceni pojavljajo nekateri mladi, ki razmišljajo le, kako dobiti denar v obliki investicije, ne da bi na trgu imeli pozitiven odziv. Takšni start-upi so narejeni zato, ker je to trenutno moderno in kul, a dolgoročno nimajo nikakršne možnosti za uspeh na trgu. 

Opozarja, da gre pri start-up podjetništvu za življenjski stil, ki zahteva predanost 24ur na dan in vključuje tudi moralno držo do investitorjev. To pomeni, da je včasih boljše zgodbo zaključiti s stečajem kot podaljševati neuspeh, ker je to pošteno tako do strank kot do investitorjev. Pove še, da se je ogromno podjetniških zgodb o uspehih tlakovalo z neuspehi, kjer je nekomu uspelo v drugo ali v tretje ali pa celo, ko se je pridružil neki že uveljavljeni ekipi. Poudarja, da se v tem procesu nič ne izgubi, saj tudi skozi vprašanja in neuspeh ostaja neka sled, ki je lahko pozitivna. Tudi ko je start-up v težavah, je pomembno, da komunicira z investitorjem, saj mu le ta lahko pomaga do rešitve. Včasih je dovolj, da opravi nekaj telefonskih klicev. V Ameriki investitorji spremljajo uspešnost start-upa tako, da preverjajo ali deluje v predvidenih časovnih in stroškovnih okvirih. To jim omogoča enostaven pregled prehajanja določenih faz v razvoju start-upa. Pri tem je pomembna dobra ekipa, ki bo težavam navkljub – s postopno adaptacijo – našla način, da naredi dober produkt. Z drugimi besedami, učiti je treba podjetnike, ne podjetij. Kot primer navede slovenski startup Double Recall, ki je v Ameriki zbral več kot 1 M€ milijona investicij, sodeloval v Y Combinatorju, vendar vseeeno ni našel strank za svoj produkt. Ekipa je na koncu razpadla, idejni vodje pa so uspeli v drugih projektih.

 

Pogosto se dogaja tudi, da mladi podjetniki ne razumejo razlike med dolžniškim in lastniškim kapitalom, kar povezuje z življenjem v socializmu. Start-upe je tako treba naučiti, da investitor pričakuje večkratnik svoje investicije. Zato praviloma vlaga samo v podjetja, ki bodo hitro rasla in ves čas povečevala prodajo, s tem pa jim bo naraščala tudi vrednost. Zaradi stroškov širjenja trga, je ta faza lahko povezana tudi z začetnimi izgubami v poslovanju, kot smo lahko videli pri Amazonu. Trenutno podobno zgodbo spremljamo pri podjetju Uber. Obstaja kar nekaj slovenskih startupov, npr. Mali Junaki, Mebius in DS Meritve, ki so svoj poslovni model naravnali na rast, s tem pa so zanimivi tudi za investitorje. Odločitev za investicijo je namreč povezana tudi s prevzemanjem odgovornosti za rast podjetja. Kot primer napačnega odnosa navede primer z začetka poti Poslovnih angelov, ko so investirali v podjetje, ki jih je o zaključku svoje poti, obvestilo kar s kartico za novo leto. Branko zato pravi, da mora v igri start-up imeti tudi lastno kožo, k investitorjem pa priti ob pravem času. Poslovni angeli načeloma investirajo na točki, ko ima podjetje že razvit MVP, dvoletno vizijo ter plan. Iz plana mora bit jasno razvidno koliko izdelkov bodo prodali, po kakšni ceni in katere distribucijske kanale bodo pri tem uporabili. Vse to je možno samo, če podjetje rešuje resničen problem, kot ga npr. Sleepy Bottle. 

Branko še pove, da so mu všeč starupi, ki prihajajo iz raziskovalno-razvojnega dela. Omeni izjemno zgodbo Kemijskega instituta iz katerega je izšel Mebius. Ta se na popolnoma nov loteva proizvodnje katalizatorjev za vodikove gorivne celice. Branko pravi, da bo naredil vse, da se bo ta zgodba monetizirala, saj bi se s tem znanjem in patentom Slovenija lahko postavila na zemljevid Evrope ali celo  sveta.

Zaključi z nasveti, ki jih po njegovem mnenju morajo upoštevati start-upi. Prvič, da naj podjetje rešuje resničen problem. Drugič, da življenje startu-pa in družine z majhnimi otroci ni združljivo, saj bo zmanjkalo časa ali za eno ali za drugo. Tretjič, da je za uspeh potrebna odlična ekipa. Še nazadnje, da je treba spremljati odziv trga. 

Posnetek pogovora si lahko ogledate na http://mikrobiz.net/video-vsebine. Ogled priporočamo vsem, ki tehtate odločitev za podjetniško pot ali pa vas zanima kako razmišljajo investitorji. 

cab

CAB NEWSLETTER | June 2019

Delavnica za start-upe in MSP-je

Friuli Innovazione, vodilni partner v projektu CAB, je 2. aprila 2019 organiziral delavnico za start-upe in MSP-je, ki sodelujejo v programu. Med delavnicama je potekala tudi novinarska konferenca, na kateri so bili predstavljeni trenutni rezultati projekta in pogled v prihodnost, predstavila pa so se tudi podjetja. Sodelujoči podjetniki iz Italije in Slovenije so na eni strani iskali načine, kako se predstaviti oz. povedati svojo zgodbo ter na drugi strani kako pomembno je, da razumejo svoje kupce oz. trg, še posebno v primeru, ko delujejo na tujem trgu. Približati se kupcem je za prodajo določenega izdelka zelo velik uspeh. Razlike na tujem trgu pa predstavljajo še toliko večji izziv, kar je tudi eden izmed ciljev projekta CAB, da nauči vključene podjetnike te razlike premostiti.

Povezava do videa: https://www.youtube.com/watch?v=dxC14TgwuZ4&list=PLq0ulTfYBWvJLw2dOkEC0bogZpcjl6Q9l&index=3&t=18s

Workshop per startup e PMI

Il 2 aprile 2019 Friuli Innovazione, partner capofila del progetto CAB, ha organizzato un workshop per le startup e PMI coinvolte nel programma sperimentale di accelerazione. Nella stessa giornata del workshop è stata organizzata una conferenza stampa dove sono stati presentati i risultati raggiunti, le aziende partecipanti e le loro prospettive future. Durante il workshop gli imprenditori, provieniti sia dalla Slovenia che dall’Italia, non solo hanno riflettuto su come raccontare le loro storie, ma hanno anche imparato quanto sia importante capire i loro clienti, ovvero il mercato a cui ci si indirizza, specialmente quando si opera nei mercati esteri. Per vendere un prodotto bisogna avvicinarsi ai clienti, ma le differenze tra i diversi mercati rappresentano un sfida ardua. Perciò, uno degli obiettivi del progetto CAB è aiutare gli imprenditori a capire e affrontare queste differenze.

 Guarda il video: https://www.youtube.com/watch?v=dxC14TgwuZ4&list=PLq0ulTfYBWvJLw2dOkEC0bogZpcjl6Q9l&index=3&t=18s

Od ideje do prototipa

Vodilni partner projekta CAB, Friuli Innovazione, je organiziral tudi delavnico »Fast Prototyping – od ideje do prototipa v manj kot dveh dneh.« Delavnico so vodili strokovnjaki slovenskega podjetja Pina, ki imajo veliko izkušenj na področju neformalnega izobraževanja in uporabljajo metodo »Design Thinking« ter delujejo v več kot 30 državah. Udeležena podjetja in start-upi so spoznavali elemente, ki so pomembni pri zasnovi izdelkov. Vizualizacija spodbuja pogled v prihodnost, empatija pa pomaga razumeti, kaj drugi, v tem primeru kupci in trg, dejansko potrebujejo in skladno s tem tudi načrtujejo smiselne izdelke.

Povezava do videa: https://www.youtube.com/watch?v=fZaTkf1_t38&list=PLq0ulTfYBWvJLw2dOkEC0bogZpcjl6Q9l&index=1 

Dall'idea al prototipo

Friuli Innovazione, partner capofila del progetto CAB, ha organizzato un workshop intitolato “Fast Prototyping. Dall’idea al prototipo in meno di due giorni”. Il workshop è stato condotto dagli esperti sloveni di PiNA, attivi in oltre 30 paesi nel mondo con esperienze avanzate nel campo dell’apprendimento non formale basato sul metodo chiamato Design Thinking. Le PMI e le startup beneficiarie del percorso sperimentale CAB hanno acquisito conoscenze sugli elementi importanti nella progettazione di prodotti. La visualizzazione rafforza la capacità di guardare al futuro, mentre l’empatia ci aiuta a capire di cosa necessitano i clienti e il mercato. Questo ci permette di progettare i nostri prodotti in maniera efficace.

Guarda il video https://www.youtube.com/watch?v=fZaTkf1_t38&list=PLq0ulTfYBWvJLw2dOkEC0bogZpcjl6Q9l&index=1 

CAB expo day

Septembra 2019 bo v Benetkah potekal »CAB expo day«, kjer bodo vsa sodelujoča podjetja v projektu CAB – tako zreli MSP kot startupi – predstavila svoje rezultate javnostim in investitorjem.

Podrobnejše informacije bodo v kratkem na razpolago na spletni strani projekta CAB https://www.ita-slo.eu/it/cab

 

CAB Expo Day

A settembre verrà organizzato a Venezia il “CAB Expo Day” dove tutte le imprese che hanno partecipato al programma di accelerazione transfrontaliero sperimentale CAB – sia startup che PMI mature – presenteranno i loro risultati al pubblico e gli investitori.

Maggiori informazioni saranno disponibili a breve sul sito del progetto CAB https://www.ita-slo.eu/it/cab.

Pospeševalni program za zagonska podjetja in MSP

Prvi del pospeševalnega programa (3 meseci) za zagonska podjetja je potekal v Sloveniji, tekom katerega so udeleženci programa sodelovali na različnih intenzivnih usposabljanjih (CAB Bootcamp) in predstavitvenem dnevu (Demo Day). V drugi izvedbi programa mednarodnega pospeševanja smo k sodelovanju povabili MSP podjetja, ki so potrebovala znanje za premostitev kulturnih razlik in vstop na nov trg. 

CAB-5469748948

Programma di accelerazione per startup e PMI

La prima fase del programma di accelerazione CAB (3 mesi) per le startup si è svolta in Slovenia e ha proposto alle imprese coinvolte di partecipare a corsi di formazione intensivi (CAB Bootcamp) e all’evento di presentazione con gli investitori (Demo Day). Mentre le startup proseguono con la seconda fase di go-to-market in Italia con il supporto di Friuli Innovazione e Università Cà Foscari è stata avviata anche la seconda edizione del programma di accelerazione transfrontaliero, dedicata alle PMI che necessitano di conoscenze specifiche per affrontare le differenze culturali per entrare in nuovi mercati. 

Festival inovativnosti in podjetništva - FestINNO 2019

V torek, 14. maja 2019 je bil Koper ponovno podjetniško obarvan s tradicionalnim podjetniškim festivalom FestINNO. Gostje so obravnavali sodobne teme in izzive povezane s podjetništvom: 3D-tiskanje, intelektualna lastnina, blagovne znamke, poslovni modeli, socialno in trajnostno podjetništvo, pravni vidiki in pasti spletnih strani, ustvarjalnost, virtualna in obogatena resničnost, internacionalizacija poslovanja in še mnogo več. 
Utrinke z dogajanja si lahko ogledate na http://www.fm-kp.si/novice/foto_festinno_2019. 

Festival dell’innovazione e dell'imprenditorialità FestINNO 2019

Martedì 14 maggio 2019, si è svolto per la decima volta a Capodistria il tradizionale evento sull’imprenditorialità FestINNO organizzato dalla Facoltà di Management dell’Università del Litorale in collaborazione coi partner del progetto NUVOLAK2, provenienti dalla Slovenia e dall’Italia. Gli ospiti hanno affrontato temi di attualità e sfide legate all’imprenditorialità, come la stampa 3D, la proprietà intellettuale, i marchi, i modelli di business, l’imprenditorialità sociale e sostenibile, gli aspetti giuridici, i rischi legati al web, la creatività, la realtà virtuale e quella aumentata, l’internazionalizzazione del commercio e tanto altro ancora. Le foto dell’evento sono disponibili al link http://www.fm-kp.si/novice/foto_festinno_2019.