Nesmrtnost podatkov v DNK s TetrisBiom

TetrisBio se je začel kot projekt v podjetju BioSistemika, ki razvija programsko opremo za laboratorije. Poleg tega ima BioSistemika tudi elektronski laboratorijski dnevnik – SciNote in druge projekte, ki so usmerjeni v raziskave in razvoj. TetrisBio je eden izmed njih, ki se osredotoča na šifriranje podatkov v DNK.

»S tem področjem sem se ukvarjal v svoji magistrski nalogi, tako da je bil prehod v vodenje projekta naravni razvoj, saj imam veliko znanja o tematiki, hkrati pa ima ta celotna ideja velik potencial, zato smo se odločili, da jo bomo predstavili kot svoje podjetje,« je Žan Pirc povedal na začetku 20 INNOtalka, ki ga je 19. julija gostil ABC Accelerator. 

TetrisBio še ni ustanovljen kot start-up, vendar se na področju raziskovanja in podjetništva udejstvuje že približno 10 mesecev. Glavni cilj njihovega projekta je po besedah Pirca shranjevanje digitalnih podatkov v DNK. 

Da bi to storili, uporabljajo že razvito tehnologijo, a jo s pomočjo novo-razvitih algoritmov uporabljajo na finančno vzdržen način.


FOTO: Siniša Kanižaj

Da bi to dosegli, pri projektu sodeluje veliko ljudi z interdisciplinarnimi znanji, kot sta teorija računalništva in biologija. Vsi člani tudi dobro poznajo teorijo podatkov, kar je predpogoj za to, za uspešnost tega projekta. Na eni strani projekt, kot je njihov, potrebuje visoko usposobljene znanstvenike, ki ga konceptualizirajo, hkrati pa tudi ljudi, ki imajo podjetniške sposobnosti, da bi svoj izdelek približali množici. 

Pirc in njegova ekipa želijo shraniti arhivske podatke v DNK do katerih ne dostopamo pogosto in ki niso nujno predvideni za osebno uporabo: »Naš projekt deluje kot arhivski medij, ki bi ga večja podjetja uporabiljala za varnostno kopiranje. Še bolj zanimiv dejavnik pa je, da ko nekdo zapiše podatek v DNK, bi tam lahko ostal nekaj milijonov let, kar je nepredstavljivo število v primerjavi z današnjim standardom 30 let« 

Druga prednost postopka je, da shranjeni podatki fizično ne zasedejo skoraj nič prostora. 

Pirc pravi: »Če DNK pripelješ do teoretične meje bi verjetno lahko shranil internet, nekajkrat večji od današnjega, v skodelico vode.« 

Na vprašanje porabe energije je Pirc pripomnil, da se po šifriranju podatkov v DNK za njihovo vzdrževanje ne porabi nič energije. Poleg tega obstaja zelo majhna verjetnost, da bodo podatki, razen v nekaterih izjemah, kot je specifična radioaktivnost, v fizični nevarnosti. Razlog za to je preprost – podatki znotraj DNK zavzamejo zelo malo prostora in ga posledično zlahka dodatno zaščitimo pred okoljem.

 


FOTO: Siniša Kanižaj

Na tej točki je Pirc dodal, da je za razumevanje njegovega projekta treba upoštevati, da raziskuje DNK kot kemijsko spojino in ne biološko. 

»S shranjevanjem podatkov na DNK izven živih bitij preprečimo izgubo podatkov.« 

Dodal je še, da je bil »eden največjih prebojev dosežen, ko so zgodnji raziskovalci področja zaradi nestabilnosti prenehali shranjevati podatke v živi celici«. 

Čeprav je področje zelo zapleteno in specifično, njihov projekt ni brez konkurence. V preteklih dveh letih so se rodili številni projekti, katerih cilj je optimizirati gostoto podatkov in njihovo idealno kodiranje v DNK. 

Vendar se ti številni projekti ne lotevajo vprašanja, kako zmanjšati stroške postopka. Želijo razviti vse naenkrat, zlasti tehnologijo tiskanja DNK, ki je trenutno zelo draga. 

Pirc je komentiral to izjavo, rekoč: »Po drugi strani naš koncept upošteva visoke cene tiskanja DNK in nenehno delamo na tem, da bi bila tehnologija stroškovno učinkovitejša.« 

Ko bodo dosegli cilj, da bo postopek bistveno cenejši, nameravajo svoj izdelek ponuditi velikim korporacijam. Slednje morajo po navadi arhivirati ogromno količino podatkov in vedno jih skrbi, kaj se bo zgodilo, če bo kaj narobe z infrastrukturo. Čeprav bo morda za to potrebnih več stopenj razvoja, Pirc samozavestno dodaja, »da se lahko na koncu dneva izkaže, da je njihova tehnologijaučinkovita in stroškovno smiselna za shranjevanje podatkov v DNK«.

 

FOTO: Siniša Kanižaj

Innotalks: Kodiranje je univerzalni jezik

Codebrainer je platforma, kjer lahko posameznik pridobi znanje o kodiranju. Čeprav se zdi proces učenja kodiranja na videz enostaven, lahko hitro postane zelo zahteven, zaradi česar veliko posameznikov ne doseže svojih ciljev. Da bi se temu izognili, platforma Codebrainer zagotavlja edinstveno učno izkušnjo za začetnike, ki jih zanima kodiranje.

S tem v mislih sta Miha Cirman in njegova ekipa razvila učno okolje, v katerem lahko posameznik dela na dejanskem projektu, pri tem pa so mu v pomoč navodila v obliki videoposnetkov, ki so zasnovana postopno.

Da bi zagotovili uspeh pri učenju, svojim strankam nudijo dodatne namige in objave na blogih, ki razširjajo izvirno vsebino. Cirmanovi začetki v kodiranju so bili zelo težavni. Bil je namreč edini, ki je imel v širši soseski računalniško napravo. Posledica tega je bila, da na začetku nihče ni razumel, za kaj točno varčuje. Celo kot otrok je bil Cirman dovolj navdušen nad najnovejšo tehnologijo, da je svoj težko prihranjeni denar porabil za napravo, za katero se nihče ni brigal – računalnik.

FOTO: Siniša Kanižaj

To pa je Cirmana pripeljalo do slikovite kariere v razvoju programiranja, ki traja več kot dvajset let.

»Med našimi začetnimi raziskavami je postalo očitno, da je veliko ljudi, ki se želijo naučiti kodirati, vendar ne vedo, kje bi začeli,« je dejal Cirman na začetku 20. INNOtalka, ki ga je 13. junija gostil ABC Accelerator.

Cirman je prepričan, da bo moral vsak posameznik v prihodnosti pridobiti določeno stopnjo znanja kodiranja. Če bo na primer posameznik delal na področju tržnih kampanj, se bo od njega pričakovalo, da bo znal tudi kaj sprogramirati. Vsekakor pa bo proces, kako programiramo, doživel spremembe in bo po Cirmanovih besedah poenostavljen.

S tem v mislih je Cirman občinstvu razložil: »Naš cilj je, da izobražujemo čim več ljudi.«

Obstaja veliko ljudi, ki bi se želeli naučiti kodirati, toda po drugi strani je veliko manj starejših razvijalcev, ki bi se bili sposobni ali pripravljeni izpostaviti in učiti druge.

»Najprej smo začeli s povsem tehnično ekipo, večinoma smo bili geeki. Toda kmalu smo spoznali, da je ena najpomembnejših stvari to, da lahko prodamo vaš izdelek. Zato smo svojo ekipo razširili z ljudmi z različnim strokovnim znanjem, da bomo lahko bolje komunicirali s preostalim svetom. Mi, geeki, včasih potrebujemo nekoga, ki nam pove, da smo šli predaleč, da moramo napredovati počasneje. Začetniki so naše ciljno občinstvo in zato je najpomembnejše jasno komuniciranje.«

FOTO: Siniša Kanižaj

Na vprašanje o težavah pri programiranju za začetnike je Cirman dejal, da je »učenje kodiranja bolj podobno učenju drugega jezika kot na primer učenje matematike. Tisti, ki so se pripravljeni učiti, lahko to nedvomno storijo. To je resnično kot učenje novega načina komunikacije.«Za večino udeležencev njihovih tečajev je glavna motivacija povečanje možnosti zaposlitve, pri čemer je treba upoštevati, da je najpomembnejše razumevanje procesov programiranja. Glavna filozofija Codebrainerja ni nujno, da kodirate celotno spletno mesto ali mobilno aplikacijo. Najpomembnejše je, da posameznik razume procese, ki stojijo za aplikacijami. Le tako lahko pri svojih projektih dosežemo boljše rezultate in olajšamo celoten proces izgradnje.

»Najpomembneje je, da razumete, kaj je treba storiti, preden se lahko uresniči vaša ideja,« je dejal Cirman in dodal: »Želimo, da bi ljudje začeli kodirati z nami. Naš načrt je, da jih vodimo z roko v roki in smo pri njih na vsakem koraku, zato imamo tudi videotečaje v živo. Knjige so lahko odličen vir znanja, toda za nekoga novega so lahko prezahtevne. Najpomembnejše pri kodiranju je prvi stik z njim. Zato so naši tečaji in bodo vedno interaktivni.«Kar se tiče njihovih izkušenj v pospeševalniku ABC, pa je Cirman dodal: »Za nas osebno je bila to brca v rit, ki smo jo potrebovali. Tega projekta ne bi nikoli začeli, če ne bi sodelovali v programu pospeševalnika. Bili smo mobilni razvijalci in vedno je bilo dovolj projektov za preživetje. Toda to ni bil naš cilj. Naš cilj je bil izdelati globalno priznan izdelek in prišli smo do pravih ljudi, da bi ga dosegli.«