Kako je letos potekal Podim: Ekipa ABC o zakulisju največje startup konference pri nas

V prejšnjem tednu je potekal Podim – največja start-up konferenca e v CEE regiji, kjer se srečujejo inovativna podjetja in kapital. Na konferenci je sodelovalo preko 170 startupov, ki so se imeli priložnost srečati s skoraj 100 investitorji. Zaradi okoliščin je konferenca to leto prvič potekala povsem virtualno. Organizatorji so se odzvali situaciji primerno in izkoristili svojo kreativno žilico ter dogodek poskusili pripeljati kar se da blizu srečanju v živo. Prijavljeni so si lahko že nekaj dni pred dogodkom pogledali s kom bi se radi sestali preko video klica.  Za omenjeni sestanek je bilo na v času dogodka na voljo 20 minut, kjer so startupi poskusili narediti najboljši vtis na investitorja. Zelo pomembna je bila predpriprava, preverba delovanja mikrofona, zvočnikov, kamere in svetlobe v prostoru. V kolikor startup ni imel prezentacije vnaprej pripravljene je bila celotna situacija lahko zelo neprijetna. Za investitorja je bilo bistveno, da se odloči ali se želi s tem startupom ponovno sestati.

Vzporedno s sestanki je prvi dan potekal Founders Academy in predstavitev/pitching na šestih različnih virtualnih odrih. ABC Accelerator je na svojem virtualnem odru predstavil 13 startupov in v polfinale poslal startup Chess Universe.

Drugi dan so udeleženci na okroglih mizah poslušali kako sodobne tehnologije spreminjajo panoge kot jih poznamo hkrati pa so si imeli priložnost ogledati tudi polfinale predstavitev/pitching startupov. Eden izmed članov komisije je bil tudi direktor ABC Acceleratorja Grega Potokar.

Zadnji dan konference so potekale okrogle mize in različne delavnice kjer so se startupi lahko v virtualnih učilnicah udeležili Growth Academy in kako do investicije (Getting Funded). Kot zadnji dogodek celotne konference je bil finale predstavljanja/pitchanja startupov. Med finalisti se je najbolje odrezal hrvaški startup Farseer, ki rešuje problem vsem podjetjem, ki imajo opravka z veliko količino številk. Njihova aplikacija omogoča lažje razporejanje sredstev in enostavno napovedovanje bodočega poslovanja podjetja.

Ekipa ABC Acceleratorja je skupaj opravila preko 150 sestankov, kjer je večinoma vse potekalo brez težav. Govorili smo tudi z s startupom Farseer, ki je osvojil Podim DX Pitching Competition.  Tako na tekmovanju kot na sestanku so odlično predstavili kaj počnejo in kako so s prvimi 6 pilotnimi projekti svojim strankam uspeli znižati stroške tudi do 50%., kar dokazuje, da je virtualen pitch ali sestanek samo forma, važna pa je vsebina.

Z nekaterimi startupi smo se že dogovorili za ponovno virtualno srečanje, kjer se bomo podrobneje pogovorili o možnostih sodelovanja. Kljub temu, da je bilo sodelovanje na takem dogodku verjetno izziv tako za organizatorje kot za udeležencese je s tem še enkrat pokazalo kako pomebno je, da si agilen v trenutku, ko je to potrebno.

Na tekmovanju energetskih startupov PowerUp! Slovenija zmagalo podjetje Troia

Namen pobude PowerUp! je najti najbolj inovativne startupe, podjetja v fazi širitve in mala ter srednja podjetja iz srednje in vzhodne Evrope (SVE). Letos je v izzivu sodelovalo 362 podjetij iz 24 držav. V Sloveniji so se za naziv najboljšega v državi potegovali trije izbrani kandidati, Troia, SmartLPG in Geteco.

Zmagovalca – podjetje Troia – je izbrala žirija, ki so jo sestavljali direktorica Next Move Energy in strokovnjakinja za ogljično nevtralnost Nina Bračko Colja, IT-strokovnjak in direktor skupine Žejn in direktor družbe PartIT Ernest Žejn, prof. dr. Matej Zajc s Fakultete za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani, ter predstavnik EIT InnoEnergy Szymon Kwiatkowski.

Zmagovalec slovenskega finala tekmovanja v okviru InnoEnergyjevega izziva PowerUp bo našo državo predstavlja tudi na mednarodnem velikem finalu.

Slovensko tekmovanje je letos potekalo preko spleta na dan Zemlje – v sredo, 22. aprila 2020. »Odločali smo se, ali nadaljevati program kljub strogim vseevropskim ukrepom za zajezitev novega koronavirusa,« je dejal Jakub Miler, direktor za srednjo Evropo v družbi InnoEnergy. »In odločili smo se nadaljevati prav zaradi tega – čeprav s spletno izvedbo na varen in odgovoren način. Še naprej želimo podpirati inovativna podjetja ter jim tako pomagati preživeti, se razvijati in uspešno poslovati v času, ko so gospodarske napovedi precej črnoglede. Prav zdaj, ko bodo morda zanje številni kanali in viri na trgu usahnili, bomo s pomočjo Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo še naprej podpirali inovativne podjetnike s finančnimi sredstvi, znanjem in dragocenimi partnerstvi.«

Troia, zmagovalec slovenskega tekmovanja PowerUp!, s svojim naprednim tehnološkim znanjem in inovativnim razmišljanjem že uspešno prodira na trge po vsem svetu. Platforma Troia AR s pomočjo AR-očal, tablic ali telefonov prikaže računalniško generirane ključne podatke v realnem času in s tem omogoči izjemne izboljšave v smislu operativne odličnosti in kvalitete pri delu. Ponuja neskončne možnosti in poslovne priložnosti za vse industrije in organizacije.

»Zmage smo izredno veseli, saj smo tekmovali proti resnično inovativnim in dobrim rešitvam. Za nas predstavlja potrditev dobrega in trdega dela, ter predvsem potrditev kvalitete naše rešitve. Nagrada bo pripomogla k nadaljnjemu razvoju lastnih rešitev. Verjamemo da nam bo sodelovanje z EIT InnoEnergy prineslo dodatne nove priložnosti, nove kontakte in večjo prepoznavnost, s pomočjo katere bomo svoje rešitve lahko prikazali širši svetovni javnosti,« pravi Primož Sevčnikar.

Na tekmovanju PowerUp! Slovenija se je predstavil tudi startup SparkLPG, ki že to jesen postavlja na trg lasten produkt – avtoplinski sistem za novejša vozila z vbrizgavanjem tekoče faze avtoplina ter doseganjem najvišjih izkoristkov motorja, varnosti in prihrankov. Gre za lasten dolgoleten razvoj in intelektualno lastnino, ki je plod mednarodne podjetniške ekipe Simona Štrancarja, Thomasa van Veena in Darka Obretana

Med tremi slovenskimi startupi se je v tekmovanju PowerUp! predstavil tudi Geteco. Podjetje rešuje okoljski problem mešane odpadne plastike, ki za komunalna podjetja in koncesionarje ni zanimiva za recikliranje ali predelavo v nove inovativne proizvode.

»Zadovoljni smo, da je bilo tekmovanje v tako zahtevnih razmerah tako uspešno izvedeno. Predstavili smo tri startupe z res zanimivimi ter ‘skalabilnimi’ rešitvami oziroma produkti. Ekipe so realne, z jasnimi cilji in predvsem močno tehnološko podlago. Vsak od startupov lahko postane resen igralec na mednarodnem trgu. Slovensko znanje in podjetnost ob partnerju, kot je Innoenergy, ki prinaša močno mrežo partnerjev in strank, je razlog za naš ponos in veselje, da bomo Slovenci globalni igralci. Globalnost se morda zdi v teh konkretnih časih nekoliko bolj oddaljena, vendar verjamemo, da bodo start-upi to zmogli. Kot ABC pospeševalnik verjamemo, da je regija primerna za odlična podjetja in njihovo rast,« je ob robu nacionalnega tekmovanja PowerUp! povedal Bernard Grum, InnoEnergyjev hub menedžer za Slovenijo.

Zmagovalci državnih tekmovanj se bodo potegovali za glavne nagrade na mednarodnem velikem finalu: denarne nagrade v vrednosti do 65.000 evrov, naziv startup leta SVE in bogate spodbude vodilnih partnerjev, kot so Amazon Web Services, Revolut in SpeedUp Group. Pobuda ponuja tudi način za zagotovitev milijonskih naložb in za vključitev v mrežo družbe EIT InnoEnergy, ki nudi sredstva, znanja in široko mrežo zaupanja vrednih partnerjev, ki lahko podjetjem pomagajo vzcveteti in doseči svetovni uspeh. Odločitev glede točnega datuma in prizorišča mednarodnega velikega finala bo sprejeta kasneje in bo odvisna od rahljanja vladnih ukrepov v regiji

Zakaj propadejo zagonska podjetja

Prof. dr. Mitja Ruzzier iz Fakultete za management Koper, Jose Antonio Morales, podjetnik in promotor zagonskih podjetij, in Jakob Gajšek, direktor ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja in soustanovitelj ABC Acceleratorja, torej smetana slovenske startup scene, so v intervjuju razglabljali o tem kako in zakaj v Sloveniji propadajo zagonska podjetja.


Tako kot drugod po svetu, tudi v Sloveniji propadajo zagonska podjetja. Vprašanje ostaja kaj se zgodi po njihovem neuspehu. Z njimi, propadlimi upi, idejami in vloženimi sredstvi se v Sloveniji ne ukvarja resno niti resorno ministrstvo, niti za to nimajo sredstev ostali deležniki.
Žal novopečeni podjetniki tudi v Sloveiji niso izjema pri (ne)pripravljenosti za učenje iz izkušenj drugih. Vseeno je nujno, da se občasno predstavi tudi negativna izkušnja, saj se morda s tem prepreči kakšna nova slabo izpeljana poslovna zgodba.

Na vprašanje “Zakaj pri nas propadejo startup -i?” Mitja Ruzzier odgovarja da predvsem zaradi težav z ekipo, ki zasnuje in vodi novo podjetje. Sledi nejasno razumevanje potreb kupcev in realnega problema, ki ga produkt rešuje, nepravilna ocena velikosti trga (problem-solution in product-market- fit). Številni zagonci pri poslovnih načrtih ne upoštevajo posredne konkurence, ki zadovoljuje iste potrebe kupcev, in pa prevečkrat se srečujemo z »nice-to have« rešitvami. Gajšek dodaja da večinoma propadejo zato, ker ugotovijo, da trga ni, včasih se sprejo ali pa obupajo, ker je delo težko. V resnici jim (vsaj tistim na začetku) redko zmanjka denarja; prej volje, dodaja.

Iz teh odgovorov je jasno razvidno, da so razlogi za propad Slovenskih zagonskih podjetij podobni, če ne celo enaki kot v tujini kjer se na seznamih najpogostejših razlogov za propad zagonskih podjetij najpogosteje znajdejo: ni potrebe na trgu, pomanjkanje denarja, napačna ekipa, težave s prodajo in dejstvo, da jih je prehitela konkurenca.

Tako Ruzzier kot Gajšek tako menita, da je statistika propadanja slovenskih zagonskih podjetij podobna kot v tujini, čeprav dejanskih podatov nimata. Gajšek še dodaja, da verjetno večina ne preživi prvega leta oziroma leta in pol.  Podobno je tudi v obratni smeri – podjetja, ki preživijo, načeloma začnejo pokrivati stroške v roku 3-5 let, kar je primerljivo s tujino.

Na vprašanje ali so podjetja, ki so so vključena v pospeševalnike, uspešnejša, soglasno tako Ruzzier kot Gajšek odgovarjata pozitivno, pri čemer Gajšek izpostavi dva ključna razloga: pospeševalnik je odlična pot za iskanje nadaljnjih investicijskih sredstev ali za pridobivanje poslovnih partnerjev; startupu daje pospeševalnik povezave, pa tudi kredibilnost, hkrati pa pomaga tudi to, da pospeševalniki delajo selekcijo startupov, ki jih sprejmejo, saj tiste, v katerih ne vidijo potenciala, zavrnejo. S tem se strinja tudi Morales, ki pravi da imajo nova podjetja dve osnovni potrebi, da lahko povečajo svoje možnosti za uspeh: uspešen podporni sistem, predvsem skupnost podobnih si podjetnikov, ki jim ti pripadajo, širijo izkušnje in si delijo podobno usodo, usposabljanje za obvladovanje  osnov posla in podjetništva, pa tudi razumevanje smotra in družbene odgovornosti, osebnostna rast, družbeni vpliv itd.

Med glavne probleme potencialnih novih podjetnikov, ko se odločijo za ustanovitev zagonskega podjetja po mnenju Ruzzier-a sodijo pomanjkanje izkušenj in denarja, ter dejstvo da ne znajo oceniti, kaj in kdaj je pomembno, da se lahko osredotočijo. Za vse stvari pa jim primanjkuje časa. Zagotovo jim tudi manjka kredibilnosti in povezav. Podobno meni Gajšek, ki izpostavi 5 večjih težav: gradnja ekipe, dostop do trga, zmožnost prodaje, motivacija, financiranje začetnih stroškov (predvsem razvoja, pa tudi vstopa na trg).

Tako Ruzzier kot Gajšek kot najprimerjnejšo obliko za podjetje vidita ustanovitev d.o.o., čeprav ima tudi ta določene pomankljivosti, vezane na specifike zagonskega podjetništva. Gajšek tako še meni, da je dobra rešitev tudi d.d., ampak je predrag.

Različni viri financiranja gotovo vplivajo na uspešnost zagonskega podjetja. Vendar Ruzzier izpostavi, da pri tem težko govorimo o pravilih saj sev iri in oblike financiranja  med seboj zelo razlikujejo in so primerni za podjetja v različnih fazah razvoja. Tako npr. VC prinese po navadi tudi druge svari, kot so znanje, povezave.  Pri bankah (dolžniškem financiranju) se ti nihče ne vpleta v upravljanje, množično financiranje pa ti daje možnost tržne validacije. Vsaka oblika ima torej svoje prednosti in slabosti. Podobno meni tudi Gajšek, ki pravi da denar vpliva na uspeh samo iz vidika tega, da startupu podaljša življenjsko dobo in ta v njej potem lahko nekaj doseže. Več od denarja je za uspeh vredna druga pomoč, ki jo prinesejo investitorji – torej povezave, znanje, kredibilnost. Tu ni ogromne razlike med tem, kaj doda VC ali angel (oz skupina le-teh), odvisno je predvsem od povezav te osebe. Množično financiranje je zato lahko (pa tudi ne nujno) slabša opcija, ker startup nima nekoga, ki bi lahko pomagal, ampak množico oseb, s katerimi skoraj nima stika.

Čeprav so v zadnjem času pogoste digitalne rešitve pa ne Gajšek ne Ruzzier ne mislita, da je preživetje podjetja verjetnejše, če posel bazira na spletni rešitvi. Ruzzier sicer pravi, da je pri  spletnih rešitvah mogoče hitrejše iterirati in priti od ideje do prototipa in MVP-ja, kar se kaže tudi v nivoju predstavljenih idej in posledično neuspehih.

Vsi trije sogovorniki so mnenja, da so ukrepi za spodbujanje ustanavljanja in uspešnejši razvoj zagonskih podjetij s strain države in EU dobrodošli, vedar pa je treba preverjati ali v praksi delujejo in jih konsisteno izvajati. Morales še posebej izpostavi prednost prostega pretoka stvari in ljudi, ki je poleg konkurenčne prednost lahko tudi vir navdiha, medsebojno oplemenitenje idej in povečanje pomena evropskega državljanstva.

Celoten intervju si lahko preberete tu: https://novipodjetnik.si/startup-zakaj-propadejo-zagonska-podjetja/?fbclid=IwAR29hWYt6p2TM2ZXrp0FSZUN8wiMyjeLuiaxeXM67G5yJBhjdUwfQ22bf_Y