Na Next Round zbrani najboljši investitorji v regiji

Na investicijski konferenci Next Round v hotelu Mons v Ljubljani so 12. novembra 2019 ugledni tuji in domači zasebni investitorji spoznavali najboljše slovenske startupe, ki potrebujejo za svoj razvoj novo rundo kapitala – od tu tudi ime konference

Slovenski podjetniški sklad (SPS), najpomembnejši vlagatelj v startupe v začetnih fazah v Sloveniji, želi podjetjem čim bolj pomagati tudi pri pridobivanju naslednjih investicij. Zato sklad vlaga v razvoj produktov in storitev, dodeljuje posojila za njihovo lansiranje na trgu oziroma za začetek prodaje ter širitev posla, želi pa tudi, da bi njegova portfeljska podjetja čim prej prišla do zasebnih investitorjev. S pomočjo ABC Acceleratorja, Tehnološkega parka Ljubljana, Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja in Poslovnih angelov Slovenije so organizirali investicijsko konferenco Next Round, na kateri so podjetja pridobivala znanje o pogojih za pridobivanje investicij. 

Ali bi bilo bolje, da Slovenija milijardo nameni vam podjetnikom namesto za gradnjo drugega tira?” s temi besedami je zbrane nagovoril Aleš Cantarutti, državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Odgovor na to vprašanje prepuščamo presoji bralca, dejstvo pa je, da je konferenca v Slovenijo pripeljala več kot 60 investitorjev, ki so – vsaj teoretično – tega zmožni.

Poleg tega se je v 8 panelih predstavilo več kot 35 govornikov, med katerimi velja posebej izpostaviti Christopherja Coomesa, strokovnjaka s področja robotike iz Googla, Petra Globokarja, dolgoletnega investicijskega bankirja in tehnološkega vlagatelja, Pekka Mäkija iz avstrijskega 3TS Capital Partners, enega od vodilnih evropskih VC podjetij, ki vlaga v tehnološka podjetja, ter mnoge druge.

Konference so se udeležili predstavniki skladov z več kot milijardo evrov kapitala za investicije v zagonska podjetja. Med njimi so tudi takšni, ki so že vložili v slovenska podjetja in vedo, da imamo kakovostna podjetja, zato lahko upajo na naslednji »unicorn«. Konference so se udeležili vsi večji skadi npr. SpeedInvest, Fil Rouge Capital, Credo, AlpVent, Launchub, 3TS, Capital300 idr. 

Osrednja pozornost konference je bila usmerjena v srečanja in povezovaja med investitorji in start-upi. V ta namen so organizatorji izdelali katalog 41 najboljših slovenskih startupov, direktno povezovanje startupov z investitorji (in obratno) pa je omogočala tudi uporaba platforme DealRoom. Po zaslugi konference se je tako odvilo več kot 300 1 – na – 1 sestankov. Organizatorji se nadejajo, da bo neposreden rezultat konference – poleg spoznavanja investitorjev s slovenskim start-up ekosistemom – tudi med 4-5 neposrednih naložb v slovenske start-upe.

Branko Drobnak: Start-up način življenja zahteva tudi moralno držo

Branko Drobnak je ime, ki ga v Sloveniji pozna vsak, ki se je srečal s start-up svetom ali podjetništvom na splošno. Tudi situacije, ki bi jih morda drugi smatrali za negativne, obrne v zmagovite.
Širši javnosti je morda najbolje poznan kot podjetnik, ki je v času krize zaradi propada borznoposredniške hiše Poteza ostal brez več milijonskega imperija. Vendar je tudi iz te poslovne in osebne krize izšel močnejši in boljši in se danes v prvi vrsti ukvarja s svetovanjem in usmerjanjem nadobudnih start-upov. Branko je namreč že leta 2007 ustanovil klub Poslovnih angelov Slovenije. Kot sam rad pove, je idejo za klub, ki bo združeval uspešne podjetnike, ki vlagajo v mlada podjetja, dobil med obiskom v Angliji. Tam je bilo v okviru konference, ki jo je obiskal, investiranih cca 2M €. Nad tem je bil tako navdušen, da je po vrnitvi v Slovenijo ustanovil Poslovne angele Slovenije.

Za današnje stanje slovenskega ekosistema ocenjuje, da je dobro, a bi lahko bilo boljše. Na eni strani imamo po zaslugi slovenskih ministrstev dobro razvito start-up okolje, ki je primerljivo z avstrijskim, le da pri nas ni starega kapitala. Zrelost ekosistema dokazujejo tudi dogodki kot je investicijska konferenca Next round, ki v Slovenijo privablja investitorje, ki imajo skupaj na voljo več kot 1 milijardo € sredstev. To vidi kot dokaz, da so v Sloveniji start-upi, ki znajo uspeti na trgu. 

Po drugi strani poudarja, da je pri nas premalo investitorjev pozne seed runde in prve VC runde. Opozarja, da Slovenija še zmeraj ni ugodila pobudi startup iniciative o uvedbi davčne olajšave v višini 200k € za investicije v start-upe, ki bi po njegovem mnenju zagotovila med 15 in 20M € mladega, zasebnega kapitala za investicije letno. S tem bi Slovenijo postavili ob bok državam, kot je Anglija, ki cveti tudi po zaslugi tega, da ima zelo stimulativno naravnan sistem za vlagatelje. Kljub temu potekata trenutno dve iniciativi za ustanovitev Slovenskih VC-jev, ki bi investirali med 500k in 1,5M €.  Ocenjuje še, da bi bilo za razvoj ekosistema dobro tudi, če bi imeli sklad, ki bi investiral v t.i. deep tech, torej v ideje, ki prihajajo iz raziskovalnega okolja kot, npr. univerze in inštituti. 

Branko pravi, da investitorji iščejo dobre start-upe. Le ti ponujajo realno rešitev za realen problem dovolj velikega števila ljudi, ki so za to pripravljeni plačati dovolj veliko ceno. Tudi sam sicer opaža, da se v start-up sceni pojavljajo nekateri mladi, ki razmišljajo le, kako dobiti denar v obliki investicije, ne da bi na trgu imeli pozitiven odziv. Takšni start-upi so narejeni zato, ker je to trenutno moderno in kul, a dolgoročno nimajo nikakršne možnosti za uspeh na trgu. 

Opozarja, da gre pri start-up podjetništvu za življenjski stil, ki zahteva predanost 24ur na dan in vključuje tudi moralno držo do investitorjev. To pomeni, da je včasih boljše zgodbo zaključiti s stečajem kot podaljševati neuspeh, ker je to pošteno tako do strank kot do investitorjev. Pove še, da se je ogromno podjetniških zgodb o uspehih tlakovalo z neuspehi, kjer je nekomu uspelo v drugo ali v tretje ali pa celo, ko se je pridružil neki že uveljavljeni ekipi. Poudarja, da se v tem procesu nič ne izgubi, saj tudi skozi vprašanja in neuspeh ostaja neka sled, ki je lahko pozitivna. Tudi ko je start-up v težavah, je pomembno, da komunicira z investitorjem, saj mu le ta lahko pomaga do rešitve. Včasih je dovolj, da opravi nekaj telefonskih klicev. V Ameriki investitorji spremljajo uspešnost start-upa tako, da preverjajo ali deluje v predvidenih časovnih in stroškovnih okvirih. To jim omogoča enostaven pregled prehajanja določenih faz v razvoju start-upa. Pri tem je pomembna dobra ekipa, ki bo težavam navkljub – s postopno adaptacijo – našla način, da naredi dober produkt. Z drugimi besedami, učiti je treba podjetnike, ne podjetij. Kot primer navede slovenski startup Double Recall, ki je v Ameriki zbral več kot 1 M€ milijona investicij, sodeloval v Y Combinatorju, vendar vseeeno ni našel strank za svoj produkt. Ekipa je na koncu razpadla, idejni vodje pa so uspeli v drugih projektih.

 

Pogosto se dogaja tudi, da mladi podjetniki ne razumejo razlike med dolžniškim in lastniškim kapitalom, kar povezuje z življenjem v socializmu. Start-upe je tako treba naučiti, da investitor pričakuje večkratnik svoje investicije. Zato praviloma vlaga samo v podjetja, ki bodo hitro rasla in ves čas povečevala prodajo, s tem pa jim bo naraščala tudi vrednost. Zaradi stroškov širjenja trga, je ta faza lahko povezana tudi z začetnimi izgubami v poslovanju, kot smo lahko videli pri Amazonu. Trenutno podobno zgodbo spremljamo pri podjetju Uber. Obstaja kar nekaj slovenskih startupov, npr. Mali Junaki, Mebius in DS Meritve, ki so svoj poslovni model naravnali na rast, s tem pa so zanimivi tudi za investitorje. Odločitev za investicijo je namreč povezana tudi s prevzemanjem odgovornosti za rast podjetja. Kot primer napačnega odnosa navede primer z začetka poti Poslovnih angelov, ko so investirali v podjetje, ki jih je o zaključku svoje poti, obvestilo kar s kartico za novo leto. Branko zato pravi, da mora v igri start-up imeti tudi lastno kožo, k investitorjem pa priti ob pravem času. Poslovni angeli načeloma investirajo na točki, ko ima podjetje že razvit MVP, dvoletno vizijo ter plan. Iz plana mora bit jasno razvidno koliko izdelkov bodo prodali, po kakšni ceni in katere distribucijske kanale bodo pri tem uporabili. Vse to je možno samo, če podjetje rešuje resničen problem, kot ga npr. Sleepy Bottle. 

Branko še pove, da so mu všeč starupi, ki prihajajo iz raziskovalno-razvojnega dela. Omeni izjemno zgodbo Kemijskega instituta iz katerega je izšel Mebius. Ta se na popolnoma nov loteva proizvodnje katalizatorjev za vodikove gorivne celice. Branko pravi, da bo naredil vse, da se bo ta zgodba monetizirala, saj bi se s tem znanjem in patentom Slovenija lahko postavila na zemljevid Evrope ali celo  sveta.

Zaključi z nasveti, ki jih po njegovem mnenju morajo upoštevati start-upi. Prvič, da naj podjetje rešuje resničen problem. Drugič, da življenje startu-pa in družine z majhnimi otroci ni združljivo, saj bo zmanjkalo časa ali za eno ali za drugo. Tretjič, da je za uspeh potrebna odlična ekipa. Še nazadnje, da je treba spremljati odziv trga. 

Posnetek pogovora si lahko ogledate na http://mikrobiz.net/video-vsebine. Ogled priporočamo vsem, ki tehtate odločitev za podjetniško pot ali pa vas zanima kako razmišljajo investitorji.